Kako hitro pozabiš..
Vesela sem, da me je moje brskanje po internetu pripeljalo nazaj do mojega bloga. Prevelika zaposlenost s šolo in z novimi stvarmi me držita stran od računalnika že tako ali tako, kaj šele da bi kdaj imela čas še kaj dopisat.
Zakaj pa danes?
Mislim, da je čas, da se spet vrnem. Dobro dene, da zapišeš čustva in razmišljanja. Pomagaš sam sebi in svojemu psihičnemu stanju - vsaj pri meni mi pisanje pomaga.
Pretekle dneve sem večinoma namenila učenju. Na splošno pa imam vedno nekaj za postoriti. Ni časa, da bi kakšno popoldne preživela zavita v odejo ob gledanju serij. Ni časa, da bi to počela skupaj s fantom. Pa si tega zelo želim, kako šele potrebujem.
Zato menim, da je tu mogoče končno možnost, da razmišljam o čem drugem, kot pa o svojih težavah. Da se mogoče posvetim sebi kot osebi, se spoznam, nekaj storim zase.Vpeljem nove hobije, nova zanimanja, da ne bo vse kot rutina...
Mogoče je beseda, ki jo moram spremeniti. Spremeniti v Ja in narediti vse kar si v zaželim. Odločnost je tista, ki jo najbolj potrebujem. Poleg spanca in spočitosti, motivacije.
Imam veliko motivacije, a ta vedno nekako zbledi in se zanjo ne zmenim, jo izgubim.
Ves čas se prepričujem, da sem v redu, da je vse okoli mene v redu - in tako mi tudi uspeva, večinoma. Z pozitivnim razmišljanjem se daleč pride, vendar je glas, ki pravi da ti ne bo uspelo, vedno nekje prisoten. Ta čaka, da ga najmanjša malenkost prikliče na plan.
Takrat padem, a sem se že davno naučila tudi pobrati.
Vesela sem, da me je moje brskanje po internetu pripeljalo nazaj do mojega bloga. Prevelika zaposlenost s šolo in z novimi stvarmi me držita stran od računalnika že tako ali tako, kaj šele da bi kdaj imela čas še kaj dopisat.
Zakaj pa danes?
Mislim, da je čas, da se spet vrnem. Dobro dene, da zapišeš čustva in razmišljanja. Pomagaš sam sebi in svojemu psihičnemu stanju - vsaj pri meni mi pisanje pomaga.
Pretekle dneve sem večinoma namenila učenju. Na splošno pa imam vedno nekaj za postoriti. Ni časa, da bi kakšno popoldne preživela zavita v odejo ob gledanju serij. Ni časa, da bi to počela skupaj s fantom. Pa si tega zelo želim, kako šele potrebujem.
Zato menim, da je tu mogoče končno možnost, da razmišljam o čem drugem, kot pa o svojih težavah. Da se mogoče posvetim sebi kot osebi, se spoznam, nekaj storim zase.Vpeljem nove hobije, nova zanimanja, da ne bo vse kot rutina...
Mogoče je beseda, ki jo moram spremeniti. Spremeniti v Ja in narediti vse kar si v zaželim. Odločnost je tista, ki jo najbolj potrebujem. Poleg spanca in spočitosti, motivacije.
Imam veliko motivacije, a ta vedno nekako zbledi in se zanjo ne zmenim, jo izgubim.
Ves čas se prepričujem, da sem v redu, da je vse okoli mene v redu - in tako mi tudi uspeva, večinoma. Z pozitivnim razmišljanjem se daleč pride, vendar je glas, ki pravi da ti ne bo uspelo, vedno nekje prisoten. Ta čaka, da ga najmanjša malenkost prikliče na plan.
Takrat padem, a sem se že davno naučila tudi pobrati.
