četrtek, 7. avgust 2014

Kaj vse se lahko spremeni...

Ugotovila sem, da je od zadnjega "zapisa" minilo kar nekaj časa. In seveda se je v tem času preveliko zgodilo.
Če pogledam nazaj... da bi se nek dan v aprilu vprašala, če verjamem kaj se mi bo vse dogajalo, bi rekla da ne. Ker so stvari pač postale... napol neresnične.
Tako se ti menda zdi, ko si zaljubljen. 

Ja.
V bistvu tole pišem sama zase, za Zalo iz prihodnosti. Da boš videla, da se stvari spremenijo, če verjameš. No, če pustiš Bogu da stori kar mora, da iz rok izpustiš svojo usodo in se ji preprosto predaš. Potem se vse postavi na pravo mesto, vse se zgodi kot se mora. Približno.

Mislila si, da ne boš kdaj našla kakšnega dobrega fanta, ki bi te imel rad tako kot si... pa ti je celo leto stal pred nosom. To je to, večkrat zasledim, ko rečejo da lahko naša druga polovica živi tudi poleg nas, a smo preveč zaslepljeni s samo mislijo biti ljubljen,  da bi to opazili.

Facebook?

Začela bom od takrat, ko sem si pred nekaj meseci, natančneje v mesecu aprilu, deaktivirala svoj profil. Nisem imela nobenega posebnega namena, razlog je bil to, da ga preprosto nisem potrebovala. Že prej sem komaj kaj hodila nanj. In tako sem ga enkrat za en dan aktivirala le še meseca maja, pa še to sem takoj obžalovala.
In potem je danes prišel čas, ko sem mislila, da se bi bilo pametno vrniti nazaj med ljudi. Še posebej zato, ker se začenja šola in pa ker me je kar veliko ljudi skozi poletje povprašalo za facebook. Napaka.

Ne vem ali sem pričakovala zabavo in celo gručo ljudi, ki bi me bili veseli... Pač, kot toliko krat že sem doživela razočaranje. Da je vse še vedno enako, pravzaprav, še slabše. 
Pobrskala sem po profilih sošolcev in ljudi, ki jih poznam, pa mi je skoraj postalo slabo. 
Sploh ne morem komentirati kaj na svetu se je zgodilo z njimi. 
Kurbe so ostale kurbe.
Pa oprostite izrazu, a drugače jih ne gre opisati. No, saj se tudi moški/fantje niso kaj spremenili, samo iščejo "kvalitetna" dekleta z ogromnim dekoltejem, na slikah.

Enostavno me je razjezilo to, da gre vse še vedno po istem principu. Na slikah postavni in lepi, v živo pa... Iluzije take, da te mine do življenja.

Res ne morem prenašati takšnih ljudi. Razjezi me kako stvari stojijo.

Zato sem tu, spet deaktiviran profil čeprav sem si rekla da ga moram imeti, vsaj kasneje zaradi šole in NUJNIH stvari... 2, 3 ure so čisto zadosti, da sem spet na realnih tleh.

Kogar potrebujem ob sebi, ga lahko takoj pokličem. Za ostale pa... me totalno ne zanima. 

Tako ali tako pa ni videti, da bi me kdorkoli od tistih ostalih... pogrešal.