Ugotovila sem, da je od zadnjega "zapisa" minilo kar nekaj časa. In seveda se je v tem času preveliko zgodilo.
Če pogledam nazaj... da bi se nek dan v aprilu vprašala, če verjamem kaj se mi bo vse dogajalo, bi rekla da ne. Ker so stvari pač postale... napol neresnične.
Tako se ti menda zdi, ko si zaljubljen.
Ja.
V bistvu tole pišem sama zase, za Zalo iz prihodnosti. Da boš videla, da se stvari spremenijo, če verjameš. No, če pustiš Bogu da stori kar mora, da iz rok izpustiš svojo usodo in se ji preprosto predaš. Potem se vse postavi na pravo mesto, vse se zgodi kot se mora. Približno.
Mislila si, da ne boš kdaj našla kakšnega dobrega fanta, ki bi te imel rad tako kot si... pa ti je celo leto stal pred nosom. To je to, večkrat zasledim, ko rečejo da lahko naša druga polovica živi tudi poleg nas, a smo preveč zaslepljeni s samo mislijo biti ljubljen, da bi to opazili.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Kaj mislite?