Naslov, ki popolnoma drži.
In me hkrati opisuje do vsakega kotička.
Z ničnostjo obstajanja se primerjam zaradi tega, ker se ne poznam več. Se ne najdem.
Kar je včasih bilo, je danes zamenjalo nekaj izmaličenega, poteptanega, prežvečenega.. Kot da bi ušlo iz Grumove Goge.
To ničvrednost moje duše odkrivam, kadar sem dlje časa zamišljena in predelujem vsak trenutek, vsak detajl svojega življenja v zadnjih mesecih, dneh.
Odkrivam tudi, kako si vse zaslužim. Pa ne mislim dobrote.
Če mi je bilo vse to vnaprej zapisano v zvezdah, v usodi.. Zakaj me ni mogel nekdo že veliko prej opozoriti naj se neham igrati? Nekdo od zgoraj, ki ve kaj vse me še čaka. Ki ve ali bom zavozila vse ustvarjeno, ali pa se rešila in peljala svoje življenje do morda bednega morda srečnega konca?
Mi bo uspelo obdržati še tisto malo kar me osrečuje in mi daje občutek, da sem še vedno živ človek iz mesa in krvi?
In me hkrati opisuje do vsakega kotička.
Z ničnostjo obstajanja se primerjam zaradi tega, ker se ne poznam več. Se ne najdem.
Kar je včasih bilo, je danes zamenjalo nekaj izmaličenega, poteptanega, prežvečenega.. Kot da bi ušlo iz Grumove Goge.
To ničvrednost moje duše odkrivam, kadar sem dlje časa zamišljena in predelujem vsak trenutek, vsak detajl svojega življenja v zadnjih mesecih, dneh.
Odkrivam tudi, kako si vse zaslužim. Pa ne mislim dobrote.
Če mi je bilo vse to vnaprej zapisano v zvezdah, v usodi.. Zakaj me ni mogel nekdo že veliko prej opozoriti naj se neham igrati? Nekdo od zgoraj, ki ve kaj vse me še čaka. Ki ve ali bom zavozila vse ustvarjeno, ali pa se rešila in peljala svoje življenje do morda bednega morda srečnega konca?
Mi bo uspelo obdržati še tisto malo kar me osrečuje in mi daje občutek, da sem še vedno živ človek iz mesa in krvi?
