V teh dneh ti ni lahko. Stvari ne gredo tako kot si si jih zamislila, ko imaš že vse načrtovano nekaj posreduje in ti vse podre.
Podpore s strani družine nimaš že kar nekaj časa, to te ne muči toliko kot to, da tvoj odnos z mamo drsi v propad - v stanje enako odnosu mame in babice.
Nisi tu, da bi blatila lastno mater, kljub temu, da bi imela marsikaj grdega in ostrega za napisat. Tu si, da se opomniš, da zmoreš.
Marsikaj si že preživela, marsikaj še boš. Spomni se, da si preživela vsak trenutek, ko si mislila, da te bo zdaj zdaj konec. Vedno si bila na tleh, potolčena in potlačena, a si se vedno dvignila in ugotovila, da situacija morda ni tako brezupna, kot se je zdela na prvi pogled.
Zato te prosim, opomni se, zmoreš.
Pritiske v šoli si že stokrat dala skozi in to se še bo dogajalo. Sprijazni se. Trudi se kolikor se lahko, kolikor ti da volja.
Poudarjam pa... Ne glej nazaj, ne glej na svoje napake kot da nekaj pogubnega. Zbudi se v nov dan in ga začni znova.
Prepire pusti za sabo, čeprav vem, da je to težko. Vsak dan se spomniš izrečenih besed, teh ne boš pozabila. A poskusi slabo pretrpeti, vsaj dokler se boš lahko od tega dokončno odmaknila.
Želim ti, sama sebi, da se predajaš veselju, pozitivnim mislim in stvarem. Izpusti "prijatelje", ki te nagovorijo le kadar nekaj potrebujejo, najdi nove. Bodi takšna kot si v sebi, v tistem svetlem kotičku duše. Bodi zgovorna, komunikativna...
Prosim, ne dajaj več vtisa, kot da ti ni do življenja.
Sposobna si marsičesa, le dati si moraš priložnost in si to dokazati.
