sreda, 9. april 2014

Vsaka malenkost šteje.

Prišlo je do tega, da me iz tira vrže že vsaka najmanjša, nepotrebna, nesmiselna in predvsem neumna stvar.
V trenutku se lahko iz najbolj nasmejane osebe spremenim v najbolj depresivno - potrjujem hitro menjavanje počutja pri ženskah.
Ena kratka beseda me lahko spomni na tisoče drugih, ob katerih se spomnim vseh težav in problemov. Pa ne pravim zdaj, ne tarnam, da je moje življenje težko, da ne morem več bla, bla... Stvar je v tem, da manipuliram samo sebe. Prepričam se, da se ne splača biti nasmejan, saj se mi je zgodilo to in ono. Sama sebi povzročam še več problemov, s tem ko o njih preveč razmišljam. Overthinking.
Največkrat se smilim sami sebi in si postavim nedosegljive cilje, si zadajam naloge, ki jih nikdar kasneje ne izpolnim. Sem veliko premalo odločna.
Če bi bila bolj pogumna, v tem smislu, bi si lahko v šibkem trenutku rekla da od zdaj naprej ne želim več razmišljati o slabem - in bi to trmasto tudi izpolnila.
Ampak ne, vse te odločitve, prepiri s samo sabo, se nabirajo in nabirajo. Na koncu izbruhnejo in spet sem na tleh.
Popoln cikel.
Problemi -> Preveč razmišljanja -> Neuresničljivi cilji -> Preveč pritiska na kupu -> Totalen izbruh
Super, kajne?

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Kaj mislite?